Ceelar

V sredo 9.aprila smo imeli maturanca. Mel smo ga na gospodarcu, mel smo se noro lepo, posnel smo pa tut svoj predstavitveni filmčk

Pelem se iz trgovine in grem mem hiše pa vidm tole!

Wtf?

Sej men tut občasno mami grozi d mi bo vrgla komp skozi okno ali ga pa zalila, ampak da ga pribiješ na drevo?! Če rabte kšno komponento se oglaste v Naklem. Lool

Danes smo kurili tradicionalni velikonočni ogenj. Zbrali smo se ob 4h in letos nismo imeli problemov, da bi zakurili ogenj, saj smo s sabo imeli brennerja - za primerjavo lahko povem, da smo se lansko leto zbrali ob 2h, vendar smo pozabili vžigalice in je prvi človek s vžigalnikom prišel šele čez eno uro Letos sem šel z avto in sem se žrtvoval in sem imel 0.0; vreme je bilo zimsko - dež in sneg, ampak to ni pokvarilo dobre volje.

Navada je, da se na izviren način zbudi župnika in letos smo ga z avtomobilskim trobenjem in sicer smo v dveh minutah odigrali vse navijaške refrene in zbudili pol Nakla V preteklosti so poskusili tudi s kosilnico, z več skritimi mobiteli po hiši, z živim petelinom, naslednje leto pa morda poskusimo z velikim kamnom skozi okno

Klopce so mal prebliz

Čeprav je zuni mraz

Vse se konča

Maturantje smo imeli strokovno ekskurzijo v Rim. Predzadnji dan smo imeli tudi fuzbal tekmo med ŠKG in Rocco di Papa (kraj v katerem je bil hotel), katero smo seveda zmagali s 4:3, tekma pa ne bi bila popolna, če na koncu ne bi bilo pretepa z domačini. Začelo se je, ko je po tekmi prišel nek italijan in z nožem prerezal našo zastavo, končalo pa se je pred hotelom, ko je sošolka fasala kamen u glavo, kolega so udarili z baseball kijem in mu prebili ustnico, nekoga pa so štihnili po bundi. Situacija se je umirila, ko so fizično posredovali učiteljni.

V nedeljo smo obiskali smo tudi Vatikan, kjer smo si pogledali baziliko sv. Petra, zvečer pa nas je sprejel v nemškem domu tudi prefekt kongregacije ustanov posvečenega življenja, dr. kardinal Franc Rode. Za nas je imel kratko predavanje o življenju v Vatikanu, o njegovi službi in temah na splošno.

Js in Rode

Pogled na trg sv. Petra

Zadnjič v Ljubljani čakam na bus, ko pred mene stopi mama. Ampak ni bila običajna stara mama, ker je nosila plašč narejen iz kož. To ne bi bilo nič posebnega, če bi bil narejen iz umetnega krzna, saj je umetno krzno naravi bolj prijazno, pa še aktivisti opozarjajo javnost na krute načine, kako pridobivajo kožo. Mama je nosila old school plašč, na katerem sta bila za ovratnik dve kuni z glavama in moram reči, da sem se zamislil.

Je res plašč toliko bolj topel?

Pridružujem se že doolgo časa nazaj dani pobudi, da prilimamo v svoj post sliko svojega desktopa. Že v starih časih so modreci govorili, da je videz odraz karakterja posameznika, je tudi desktop odraz nas samih? Ni dvoma, da si namizje priredimo tako, da karseda hitro najdemo stvari, ki jih uporabljamo najpogosteje, hkrati pa večina skrbi, da je njihov desktop tudi stylish. Na desktopu imam tiste stvari, s katerimi trenutno delam oz. jih redno rabim, ostale pa sproti brišem.

Pa analizirajmo moje namizje: kot wallpaper imam nastavljenega Slasha - kitarista takratnih Guns ‘n Roses; levo zgoraj imam programe, ki jih uporablam pogosto, ostale pa imam na bližnjici spodaj; imam še nekaj filmov in slik in txt file v katero si pišem zapiske; pod folder preveč cajta pa imam dve igrici, za kateri nekako ne najdem časa

Kakšen je pa vaš wallpaper?

Moj desktop

“Vsake oči imajo svojega malarja” pravijo in to velja tudi za glasbo. Glasba je tako raznovrstna, da jo najdemo prav za vsak okus… Pa so vam vsi komadi enako všeč? No, meni niso. V mislih imam nakako izdelano glasbeno lestvico no in danes sem se odločil, da vam predstavim moje 3 najljubše komade. Prilagam filmčke z Youtube v primeru, da morda ne poznate komadov.

Vse, ki boste prebrali ta post pozivam, naj v commentu napišejo svoj najljubši komad (če ga imate), ker me zanima kdo vam je najbolj prirasel k srcu. lp

#1: Najbolši: Led Zeppelin - Stairway to heaven

#2: Jimi Hendrix - Voodoo child

#3: Pink Floyd - Wish you were here

To soboto je potekalo blogersko srečanje. To je bilo moje prvo srečanje z ostalimi, ki so se že nekajkrat sestali, da malo pokomentirajo aktualne teme in sploh zaradi druženja med blogerji samimi. Dobili smo se v Škofji Loki v Jesharni. Prisotnih nas je bilo vse skupaj 9 in sicer ceelar, kaspar, martindusak, saily, deklina, big gigant head, bitenc, nika in organizator meglicm. Več si lahko preberete na Kašparjevem blogu. Hvala Kašparju, ki mi je dal na razpolago slike ki jih prilagam.

Vsi, razen Nike

Maškare - pršli so nas pogledat Kiss

Pazi to! Js in Kašpar (foto: Dušak)

Res je! Pa ne v takem pomenu kot ste najprej pomislili, ampak dejansko smo na šolo dobili majhnega prašička. Štorija naj bi bila sledeča: laborantka za kemijo naj bi se selila in za domačo žival je imela prašička po imenu Spikey (aka Hugo). Ker bi bil Spikey zaradi seljenja začasno ‘homeless’ so mu prijazno ponudili atrij na naši šoli.

Nekako takole naj bi zgledal Spikey (jutri postrežem s pravimi fotografijami). Z njim sem zmenjen za ‘fotošuting’!

Spikey se zdaj prosto giblje po atriju in je najbolj opazovan osebek na naši šoli, seveda v pozitivnem smislu. Je take pasme/sorte, da bo večno majhen in nekateri pravijo, da bo večno luštkan. In takoj se slišijo komentarji, da je zdaj luštkan pujs nato pa bo luštkana klobasa. Presodite sami. Skratka Spikey ostaja zaradi prihajajoče zasebne osnovne šole in upajo, da bo otroke še bolj pritegnil in jih totalno impresioniral. Mnenja pa so deljena.

Obljubljene slike: Spikeyev atrij (dijaki tja nimamo dostopa)

Spikey od blizu

Prašiče očitno tudi moti dež - nisem vedu da so tok pametni =?

Na portalu RTVSLO sem bral članek o tem kako so vojaki oskrunili več kot 6000 let staro jamsko slikarijo v Zahodni Sahari v Laujadu. Škandal ne bi tako odmeval, če ne bi bili akterji častniki in če ne bi pripadnik hrvaške vojske pustil na kraju dogodka “osebne izkaznice”.

Hrvaški vojak Petar Kažimir, pripadnik mirovnih sil ZN-a v Zahodni Sahari (misija je znana pod akronimom Minurso), je bil z grafitom “Petar Cro Army” eden izmed vojakov, ki so uničili arheološko najdišče v Laujad. Po neuradnih informacijah naj bi bili grafiti napisani pred kratkim, odkrili pa so jih po obisku delegacije Minurso v Laujadu v minulih dneh. Zagrebški časnik dodaja, da bo obrambno ministrstvo od majorja Kažimirja zahtevalo poročilo o dogodku, ki ga hrvaški mediji ocenjujejo za “kulturocid”.

Nedvomno je da, bo avtor grafita kaznovan, lahko pa pričakuje odhod iz misije v Zahodni Sahari, v kateri so hrvaški vojaki od leta 2002, ter odpustitev iz Hrvaške vojske. Gre za najhujši znani incident, v katerem so sodelovali pripadnikih Hrvaške vojske v okviru mednarodnih mirovnih sil. Poleg hrvaškega vojaka naj bi se zraven podpisala tudi Rus Evgenij in nek Ibrahim.

Menim, da si noben posameznik ne more privoščiti kaj takega, pa ne samo zaradi starosti slikarije, ampak tudi zaradi same kulturne unikatnosti in nenazadnje tudi zaradi mednarodnih odnosov. Nobena država si ne more dovoliti takega spodrsljaja. Lagal pa bi, če bi rekel, da me ne zabava dejstvo, da se je to zgodilo ravno Hrvaški.